Slovenski politološki dnevi 2013

24. Slovenski politološki dnevi


»DVE DESETLETJI PO KONCU JUGOSLAVIJE:
POLITIČNE SKUPNOSTI, POLITIKE IN POLITOLOGIJA V SLOVENIJI IN REGIJI«
Ljubljana, 5. – 7. 6. 2013


Tudi v letu 2013 Slovensko politološko društvo vabi na Slovenske politološke dneve, že 24-te po vrsti, na katerih se enkrat letno družijo politologi, pa tudi sociologi, pravniki, ekonomisti in drugi družboslovci, ki želijo sodelovati pri refleksiji aktualnih družbenopolitičnih vprašanj ter prispevati k znanstveni politološki razpravi in utrjevanju identitete politološke stroke.

 

Letošnji Slovenski politološki dnevi, ki bodo od 5. do 7. 6. 2013 v Ljubljani, bodo osredotočeni na post-jugoslovanski prostor in čas ter naslovljeni »Dve desetletji po koncu Jugoslavije: politične skupnosti, politike in politologija v Sloveniji in regiji«.

 

Program konference je na voljo tukaj, obrazložitev tematike letošnje mednarodne konference  si lahko preberete v nadaljevanju.

 

Ko je Socialistična Federativna Republika Jugoslavija leta 1991 razpadla, to ni bilo posebno presenečenje. Razpad je sovpadal s padcem komunističnih režimov v Srednji in Vzhodni Evropi, bil pa je tudi neizogibna posledica postopne erozije federalne ureditve jugoslovanskega gospodarstva in političnih struktur, ki so jo dodatno spodbudili nacionalistični pritiski. Sočasno je postajala vse bolj aktualna perspektiva demokratičnega pluralizma, tržnega gospodarstva in globalizacije. Prebivalci Jugoslavije so na ideološkem razpotju, ki je sledil dokončni izgubi kredibilnosti jugoslovanskega socializma, prišli pod vpliv karizmatičnih voditeljev, ki so post-jugoslovanske družbe usmerili k preteklim nacionalističnim frustracijam, namesto da bi se osredotočili na vizijo demokratične prihodnosti v okviru mednarodnih integracijskih procesov. Jugoslavija je posledično razpadla na šest nacionalnih držav in umetno federacijo Bosno in Hercegovino za visoko ceno uničenja in človeškega trpljenja v jugoslovanskih vojnah v 90ih letih prejšnjega stoletja. Ob izgubljenih iluzijah glede delujočih demokratičnih institucij, ob etnokratskih režimih, ki kršijo pravice etničnih in družbenih manjšin, ter ob neoliberalno-kapitalistični razgradnji socialne države se po dveh desetletjih tranzicijskih procesov zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je tranzicija uspela in, morda še pomembneje, kaj je še potrebno storiti za konsolidacijo celovite transformacije post-jugoslovanskih političnih skupnosti.
Udeleženci konference bomo analizirali in primerjali kakovost demokracije v regiji ter identificirali slabosti in nevarnosti, ki ogrožajo posamezne politične skupnosti v post-jugoslovanskem prostoru. Premislili bomo predpogoje in okoliščine nadaljnje demokratične konsolidacije, kakor tudi razmerje med demokratično konsolidacijo in stabilnostjo v regiji. Kontekstualizirali bomo zapuščine avtoritarnih režimov v regiji in njihove sedanje demokratične »hibride« na podlagi akademskih kriterijev delovanja demokratičnih političnih sistemov. Naslovili bomo osnovne napačne interpretacije in nesporazume okrog kakovosti demokracije, kot so na primer: demokracija je neposredna vladavina ljudstva; vladavina prava je zgolj sprejemanje zakonodaje; kapitalizem obogati vsakogar; politična kultura zajema zgolj politično vedenje; država je odtujena abstraktnost; pravosodni sistem je le del javnega sektorja; javni sektor je parazit »realnega« gospodarstva; enakost pomeni, da imamo samoumevno enake možnosti; oblast je samodejno elita; vsakršne elite predstavljajo grožnjo; patriotizem je enako nacionalizem; predstavniška demokracija pomeni, da so države plen vladajočih strank brez odgovornosti do državljanov; nedolžnost, dokler nisi spoznan za krivega, za nekatere pomeni nedotakljivost.
Eden od ključnih ciljev konference bo opredelitev skupnih političnih problemov v regiji, ki lahko predstavljajo tudi nabor vsebin za prenos znanja med politologi in političnimi akterji, kot na primer: kako se odzvati na naraščajoče nezadovoljstvo javnosti s političnimi institucijami in političnim razredom; kako zmanjšati razkorak med javnimi pričakovanji glede demokratizacije in tržne ekonomije ter politično in gospodarsko realnostjo; kaj je demokratični duh demokratične politične kulture; kaj so možne sodobne alternative nacionalizmu kot družbenemu vezivu; kako preseči trenutne anomalije državnih strankarskih sistemov ter neravnovesja med vejami oblasti; kako zmanjšati razlike med formalnim statusom manjšin in dejanskim uresničevanjem njihovih pravic ter kako nasloviti vprašanje integracije/asimilacije;
kako pospešiti nadaljnjo integracijo post-jugoslovanskega prostora v okviru regionalnega sodelovanja na področju izobraževanja, varnosti, zaščite okolja, medkulturnega dialoga itd. s skupnimi projekti ter raznimi oblikami izmenjav in sodelovanja.

 

Vljudno vabljeni!


Predsednica SPOD
izr. prof. dr. Cirila Toplak