Etični kodeks Slovenskega politološkega društva

Vsebina:

I. Preambula

II. Splošne določbe

III. Odnosi med politologi

IV. Raziskovalna dejavnost

V. Objavljanje raziskovalnih rezultatov in drugih del

VI. Pedagoško delo in pravice študentov

VII. Omejitve rabe imena Slovenskega politološkega društva

VIII. Končne določbe



I. PREAMBULA

Da bi zagotovili spoštovanje skupnih etičnih načel v medsebojnih odnosih in pri delovanja politologov v pedagoškem delu, raziskovanju ter pri objavljanju rezultatov raziskav in drugih del (znanstvenih in strokovnih), kakor tudi pri njihovem angažiranju na vseh področjih razvoja sodobne slovenske družbe in s tem prispevali k ustreznemu ugledu politologije v družbi, sprejemamo člani slovenskega politološkega društva naslednji etični kodeks. 


II. SPLOŠNE DOLOČBE

Načela znanstvene etike so osnovana na načelih skrbi za razvoj in napredek človeštva, blagostanje, človekove pravice, mir ter izvajanje profesionalne dejavnosti. Politologi morajo preprečevati rabo znanstvenih dosežkov, ki nasprotujejo upoštevanju omenjenih načel. S tem namenom se politologi obvezujejo družbo seznanjati in svariti pred možnimi posledicami takšnih dejanj, pa tudi zavračati sodelovanje pri takšnih dejavnostih.

Politologi svojo disciplino prepoznavajo kot pomemben element družbenega okolja, v katerem delujejo, zato so jo dolžni braniti v primeru kakršnihkoli nepravičnih obtoževanj. S tem namenom morajo politologi tudi braniti svobodo svoje discipline, posebej svobodo izbire problemov in metod, s katerimi te probleme preučujejo; svobodo misli in govora; nasprotovanje cenzuri v znanstvenih publikacijah; omejevanju prostega dostopa do virov informacij ter izmenjavanju mnenj med znanstveniki. Prav tako morajo politologi spoštovati zakonske omejitve v svoji znanosti, vendar pa nastopiti proti vsakršnim vsiljenim zahtevam po lojalnosti političnim oblastem in institucijam, če in ko te omejujejo znanstveno svobodo. Politologi se tudi zavezujejo, da načela in ideale svoje znanstvene discipline ne bodo uporabljali za populistične ali demagoške namene.

Politologi pri svojem delu tudi ne smejo slediti osebnim, nacionalnim, rasnim ali političnim kriterijem. Skrbeti morajo za stalno poglabljanje in širjenje svojih znanj ter izboljševanje profesionalnih kvalifikacij, prav tako pa za ohranjanje kritičnega odnosa do lastne discipline (dejstva in dokazi morajo biti hierarhično višji kot glas avtoritete). V tem oziru naj se tudi izogibajo preučevanju problemov z nizko kognitivno in uporabno vrednostjo. Politologi se obvezujejo, da bodo posameznikom z neustreznimi kvalifikacijami preprečili vstop v politološko znanstveno skupnost. Politologi naj ne bi izpostavljali ali oporekali znanstvenemu ugledu drugih politologov z rabo nemoralnih sredstev.


III. ODNOSI MED POLITOLOGI

Politologi morajo graditi na medsebojnem sodelovanju in si prizadevati za uresničenje skupnih ciljev. Pri tem ter izogibajo vsem medosebnim razprtijam, ki bi lahko škodovale ugledu politologije. Politološka argumentacija se kljub morebitnim medsebojnim nasprotjem idej ne sme spremeniti v medosebna nasprotja.

Politologi morajo dejavno braniti pravico do svobodnega poučevanja, raziskovanja in komuniciranja zase in za vse stanovske kolege. Politologi morajo aktivno skrbeti za razvijanje stanovske identitete v okviru svojih zmožnosti ter se upirati resocializaciji v upravne delavce in podobno. Politologi morajo delo kolegov ocenjevati na objektiven način, v skladu s spodaj navedenimi standardi in merili ocenjevanja. Politologi, morajo vedno častno predstavljati politologijo, skrbeti za njen ugled in poslanstvo v delovnem in širšem okolju in v stikih z drugimi institucijami ter posamezniki.


IV. RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Politologi se zavzemajo za objektivnost in celovitost pri raziskovanju. Svoje raziskave izvajajo v skladu z najvišjimi metodološkimi standardi, zlasti če obstoja možnost, da prizadenejo neko skupino ali posameznike. Ne smejo sprejemati nobenih podpor oz. ugodnosti, ki bi lahko vplivale na izbiro ciljev ali nepristranskost izvedbe. Spoštovati morajo obveznosti do naročnikov, raziskovalne rezultate pa predstavljati strokovno korektno in brez izkrivljanja. V raziskovalnih poročilih ne smejo zamolčati dejstev, ki bi lahko vplivala na drugačno interpretacijo njihovih ugotovitev.

Politologi morajo v svojih raziskavah spoštovati pravico do anonimnosti. Osebe, ki jih raziskava zajema, imajo pravico do zasebnosti in dostojne obravnave ter ne smejo biti izpostavljene tveganjem ali oškodovanju.

Politologi, ki sprejemajo zaposlitev v neakademskem okolju, naj se z vodstvom tega okolja jasno dogovorijo o pogojih, v okviru katerih bodo pri opravljanju lastnega dela še vedno lahko razvijali tudi svoje politološko raziskovanje. Politologi morajo informacije zaupne narave obravnavati in sistemsko zaščititi na način, da preprečijo vsakršno možnost ogrožanja vira informacije.


V. OBJAVLJANJE RAZISKOVALNIH REZULTATOV IN DRUGIH DEL

V občasnih (faznih) in zaključnih raziskovalnih poročilih mora biti naveden vrstni red avtorstva sodelavcev pri raziskavi, vključno s študenti, in natančno določeni njihovi prispevki.

Politologi si prizadevajo, da postanejo rezultati raziskav dostopni za druge, (razen, če bi s tem kršili zaupnost). Prizadevajo si za objavo svojih ugotovitev v strokovnem tisku in drugih sredstvih obveščanja ter pri knjižnih založbah in pričakujejo, da bodo njihovi prispevki ustrezno strokovno recenzirani. Prizadevajo si tudi za objavljanje tekstov teoretične in strokovne narave pri knjižnih založbah. Svojih prispevkov ne morejo poslati v objavo drugim časopisom in revijam ali knjižnim založbam dokler recenzentski postopek v prvem časopisu, prvi reviji ali založbi ni končan, razen če časopis, revija ali založba ne odgovori avtorju v predvidenem roku za recenzijo. Prizadevajo si tudi za predstavitev svojih rezultatov na okroglih mizah in strokovnih srečanjih.

V kolikor politolog sprejme recenzijo dela svojega kolega in ugotovi, da obstoja možnost interesnega konflikta ali tekmovalnosti, izdelavo recenzije odkloni.

Vsebine in ideje, ki niso rezultat avtorjevega lastnega dela, ampak se opirajo na že obstoječa originalna dela, morajo slediti sprejetim akademskim standardom navajanja in citiranja. V nasprotnem govorimo o plagiatorstvu, ki ga politologi pojmujemo kot kršitev profesionalne etike in se zavzemamo za ustrezno sankcioniranje.


VI. PEDAGOŠKO DELO IN PRAVICE ŠTUDENTOV

Politologi, ki sodelujejo v pedagoškem delu na visokošolskih in srednješolskih institucijah, morajo zagotavljati visoke kriterije pri izvedbi predavanj in vaj, upoštevati veljavna pravila in načela pedagoških institucij in ščititi pravice študentov in dijakov.

Politologi, ki sodelujejo v akademskem procesu, so etično obvezani, da izbirajo takšna študijska gradiva, ki ne odražajo osebnih ali kolektivnih koristi. Pri tem morajo biti torej pozorni, da študentom ne vsiljujejo lastnih oziroma enosmernih pogledov.

Kjer so politološki programi na visokošolskih institucijah pod nadzorstvom politološke katedre, morajo člani katedre študente seznanjati s politiko in kriteriji prijave in vpisa, štipendiranja, možnosti zaposlovanja, itd. Politologi, ki so vključeni v pedagoški proces, morajo jasno navesti, kaj pričakujejo od študentov in morajo pošteno ocenjevati njihovo delo. Ne smejo zlorabljati svojega statusa z namenom, da si pridobijo kakršne koli koristi. Politologi si ne smejo prisvajati študentskega dela kot svojega lastnega.


VII. OMEJITVE RABE IMENA SLOVENSKEGA POLITOLOŠKEGA DRUŠTVA 

Kadar člani Slovenskega politološkega društva izražajo svoje lastne poglede na določene (javno) politične vsebine, politične kandidate oziroma kako drugače sodelujejo v političnih zadevah, morajo jasno poudariti, da ne delujejo v imenu Slovenskega politološkega društva, razen, če niso s strani društva za to pooblaščeni. Pojavljanje oznak Slovenskega politološkega društva v političnem oglaševanju je lahko pojmovano kot zavzemanje za določeno politično opcijo, kljub temu, da je označeno zgolj kot reklamno. V primeru, da se pojavijo dvomi glede aktivnosti v okviru Slovenskega politološkega društva in drugih vrst aktivnosti članov Slovenskega politološkega društva, se jih naslovi na Izvršilni odbor Slovenskega politološkega društva, ki skrbi za njihovo razreševanje. V primeru, da obstaja sum, da člani Slovenskega politološkega društva v društvu delujejo zaradi lastnih ekonomskih ali drugih podobnih interesov, se takšnim članom prepreči nadaljnje sodelovanje pri finančnih transakcijah društva.

VIII. KONČNE DOLOČBE

Ta kodeks velja za vse člane Slovenskega politološkega društva. Vsak politolog, ki uspešno dokonča študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ga prejme skupaj z diplomo. V primeru kršitve zgoraj omenjenih etičnih in profesionalnih standardov naj se politologi obrnejo na Generalnega sekretarja Slovenskega politološkega društva, ki je dolžan o tem obvestiti Častno razsodišče. Član Slovenskega politološkega društva pa se lahko zoper odločitve častnega razsodišča pritoži Skupščini Slovenskega politološkega društva.


Etični kodeks je sprejela izredna skupščina Slovenskega politološkega društva dne 29/5/2006 v Portorožu. 

Predsednik Slovenskega politološkega društva 

Izr. prof. dr. Drago Zajc